Beseda manifestacija pomeni uresničevanje – spreminjanje misli ali želje v nekaj oprijemljivega, resničnega. Običajno si ljudje želimo manifestirati nekaj, kar nas osrečuje, notranje izpolnjuje ali krepi naše počutje.

Obožujem poletne nevihte in vonj po dežju. Takrat imam občutek, da čas teče počasneje in da lahko končno res globoko zadiham. Poletje zame ni sinonim za brezskrbnost – pogosto pomeni težave s spanjem, izgubo apetita in tisto utrujajočo, težko poletno melanholijo. Čeprav večina okoli mene v poletju najde svobodo in veselje, sama včasih čutim le pritisk in izčrpanost.

V poplavi teorij in predvidevanj o tem, kako in na kakšen način naj bi ljubezen vodila naše življenjske odločitve in kurirala naše psihološko blagostanje, sem se odločila, da pripravim kratek pregled meni najbolj zanimivih teorij s področja ljubezni.

Čuječnost nas uči, da moramo čustvom, občutjem in mislim dovoliti in nuditi prostor. Kaj pa to pomeni v praksi in čemu bi se tega sploh posluževali?

Tako smo osredotočeni na prihodnost, da ne opazimo, da smo sredi tega, kar smo si nekoč želeli.

Kljub temu da pomlad prinaša več sonca in toplejše dni, mnogi ljudi občutijo nenavadno izčrpanost. To stanje, znano kot spomladanska utrujenost, lahko vpliva na naše razpoloženje in dnevno delovanje. V terapiji oz. svetovanju se s tem fenomenom srečujemo pogosto.

Na področju psihologije osebnosti prevladujeta dve temeljni teoriji osebnosti, ki ponujata poglobljen vpogled v strukturo in dinamiko osebnostnih lastnosti: Teorija Velikih 5 in Eysenckovo teorija osebnosti.

Each new year is like a blank page – an opportunity to reconnect with yourself, set new goals, and build habits that support your journey toward inner peace and happiness. Affirmations are a simple yet powerful tool to help start the year on a positive note.

Vsako novo leto je kot nepopisan list – priložnost, da se znova povežemo sami s seboj, zastavimo nove cilje in ustvarimo navade, ki nas podpirajo na poti k notranjemu miru in sreči. Afirmacije so eno izmed preprostih, a učinkovitih orodij, s katerimi lahko začnemo leto na pozitiven način.

Splet je preplavila kopica takih in drugačnih osebnostnih vprašalnikov, ki se naslanjajo na bolj ali manj ustaljene teorije osebnosti. Pa lahko zaupamo vprašalnikom, ki so prosto dostopni na internetu, instagramu in drugje?

Anxiety is probably one of the most common, if not the most common, group of mental disorders of the 21st century. But can we really say that we have an anxiety disorder at the slightest feeling of anxiety?

Choosing the right psychotherapist or counsellor (hereafter: therapist) can be a difficult task in which knowledge of different therapeutic approaches is also crucial. Among the most widely used therapeutic approaches are Cognitive Behavioural Therapy (CBT) and Psychoanalysis. In this paper I will give a brief introduction to both and try to highlight the differences between them.

One could say that psychotherapy is a form of psychosocial counselling (Association of Psychologists of Slovenia).

Anksioznost je verjetno ena izmed najpogostejših, če ne celo najpogostejša, skupina duševnih motenj 21. stoletja. Pa lahko res rečemo, da imamo anksioznostno motnjo že ob najmanjšem občutku tesnobe?

Izbira pravega psihoterapevta oz. svetovalca (v nadaljevanju: terapevt) je lahko težka naloga pri kateri je ključnega pomena tudi poznavanje različnih terapevtskih pristopov. Med najbolj razširjenimi terapevtskimi pristopi sta Kognitivno-Vedenjska Terapija (KVT) in Psihoanaliza. V prispevku vam bom obe na kratko predstavila in poskušala osvetliti razlike med njima.

Beseda manifestacija pomeni uresničevanje – spreminjanje misli ali želje v nekaj oprijemljivega, resničnega. Običajno si ljudje želimo manifestirati nekaj, kar nas osrečuje, notranje izpolnjuje ali krepi naše počutje.

Obožujem poletne nevihte in vonj po dežju. Takrat imam občutek, da čas teče počasneje in da lahko končno res globoko zadiham. Poletje zame ni sinonim za brezskrbnost – pogosto pomeni težave s spanjem, izgubo apetita in tisto utrujajočo, težko poletno melanholijo. Čeprav večina okoli mene v poletju najde svobodo in veselje, sama včasih čutim le pritisk in izčrpanost.

V poplavi teorij in predvidevanj o tem, kako in na kakšen način naj bi ljubezen vodila naše življenjske odločitve in kurirala naše psihološko blagostanje, sem se odločila, da pripravim kratek pregled meni najbolj zanimivih teorij s področja ljubezni.

Čuječnost nas uči, da moramo čustvom, občutjem in mislim dovoliti in nuditi prostor. Kaj pa to pomeni v praksi in čemu bi se tega sploh posluževali?

Tako smo osredotočeni na prihodnost, da ne opazimo, da smo sredi tega, kar smo si nekoč želeli.

Kljub temu da pomlad prinaša več sonca in toplejše dni, mnogi ljudi občutijo nenavadno izčrpanost. To stanje, znano kot spomladanska utrujenost, lahko vpliva na naše razpoloženje in dnevno delovanje. V terapiji oz. svetovanju se s tem fenomenom srečujemo pogosto.

Na področju psihologije osebnosti prevladujeta dve temeljni teoriji osebnosti, ki ponujata poglobljen vpogled v strukturo in dinamiko osebnostnih lastnosti: Teorija Velikih 5 in Eysenckovo teorija osebnosti.

Vsako novo leto je kot nepopisan list – priložnost, da se znova povežemo sami s seboj, zastavimo nove cilje in ustvarimo navade, ki nas podpirajo na poti k notranjemu miru in sreči. Afirmacije so eno izmed preprostih, a učinkovitih orodij, s katerimi lahko začnemo leto na pozitiven način.

Splet je preplavila kopica takih in drugačnih osebnostnih vprašalnikov, ki se naslanjajo na bolj ali manj ustaljene teorije osebnosti. Pa lahko zaupamo vprašalnikom, ki so prosto dostopni na internetu, instagramu in drugje?

Anksioznost je verjetno ena izmed najpogostejših, če ne celo najpogostejša, skupina duševnih motenj 21. stoletja. Pa lahko res rečemo, da imamo anksioznostno motnjo že ob najmanjšem občutku tesnobe?

Izbira pravega psihoterapevta oz. svetovalca (v nadaljevanju: terapevt) je lahko težka naloga pri kateri je ključnega pomena tudi poznavanje različnih terapevtskih pristopov. Med najbolj razširjenimi terapevtskimi pristopi sta Kognitivno-Vedenjska Terapija (KVT) in Psihoanaliza. V prispevku vam bom obe na kratko predstavila in poskušala osvetliti razlike med njima.

Beseda manifestacija pomeni uresničevanje – spreminjanje misli ali želje v nekaj oprijemljivega, resničnega. Običajno si ljudje želimo manifestirati nekaj, kar nas osrečuje, notranje izpolnjuje ali krepi naše počutje.

Obožujem poletne nevihte in vonj po dežju. Takrat imam občutek, da čas teče počasneje in da lahko končno res globoko zadiham. Poletje zame ni sinonim za brezskrbnost – pogosto pomeni težave s spanjem, izgubo apetita in tisto utrujajočo, težko poletno melanholijo. Čeprav večina okoli mene v poletju najde svobodo in veselje, sama včasih čutim le pritisk in izčrpanost.

V poplavi teorij in predvidevanj o tem, kako in na kakšen način naj bi ljubezen vodila naše življenjske odločitve in kurirala naše psihološko blagostanje, sem se odločila, da pripravim kratek pregled meni najbolj zanimivih teorij s področja ljubezni.

Čuječnost nas uči, da moramo čustvom, občutjem in mislim dovoliti in nuditi prostor. Kaj pa to pomeni v praksi in čemu bi se tega sploh posluževali?

Tako smo osredotočeni na prihodnost, da ne opazimo, da smo sredi tega, kar smo si nekoč želeli.

Kljub temu da pomlad prinaša več sonca in toplejše dni, mnogi ljudi občutijo nenavadno izčrpanost. To stanje, znano kot spomladanska utrujenost, lahko vpliva na naše razpoloženje in dnevno delovanje. V terapiji oz. svetovanju se s tem fenomenom srečujemo pogosto.

Na področju psihologije osebnosti prevladujeta dve temeljni teoriji osebnosti, ki ponujata poglobljen vpogled v strukturo in dinamiko osebnostnih lastnosti: Teorija Velikih 5 in Eysenckovo teorija osebnosti.

Vsako novo leto je kot nepopisan list – priložnost, da se znova povežemo sami s seboj, zastavimo nove cilje in ustvarimo navade, ki nas podpirajo na poti k notranjemu miru in sreči. Afirmacije so eno izmed preprostih, a učinkovitih orodij, s katerimi lahko začnemo leto na pozitiven način.

Splet je preplavila kopica takih in drugačnih osebnostnih vprašalnikov, ki se naslanjajo na bolj ali manj ustaljene teorije osebnosti. Pa lahko zaupamo vprašalnikom, ki so prosto dostopni na internetu, instagramu in drugje?

Anksioznost je verjetno ena izmed najpogostejših, če ne celo najpogostejša, skupina duševnih motenj 21. stoletja. Pa lahko res rečemo, da imamo anksioznostno motnjo že ob najmanjšem občutku tesnobe?

Izbira pravega psihoterapevta oz. svetovalca (v nadaljevanju: terapevt) je lahko težka naloga pri kateri je ključnega pomena tudi poznavanje različnih terapevtskih pristopov. Med najbolj razširjenimi terapevtskimi pristopi sta Kognitivno-Vedenjska Terapija (KVT) in Psihoanaliza. V prispevku vam bom obe na kratko predstavila in poskušala osvetliti razlike med njima.