Imajo manifestacije znanstveno podlago?

Kaj sploh pomenijo manifestacije?

Beseda manifestacija pomeni uresničevanje – spreminjanje misli ali želje v nekaj oprijemljivega, resničnega. Običajno si ljudje želimo manifestirati nekaj, kar nas osrečuje, notranje izpolnjuje ali krepi naše počutje.

V vsakdanjih razlagah slišimo, da gre za proces, v katerem s pomočjo misli, čustev in prepričanj »prikličemo« nekaj v svoje življenje. A če se naslonimo na znanstveno ozadje, postane jasno, da je v ta proces nujno vključiti še dejanja – konkretne korake, ki vodijo idejo proti uresničitvi.

Manifestacije so v zadnjih letih postale precej priljubljena tema, zlasti zaradi knjig kot sta The Secret ali Zakon privlačnosti. Toda žal se večina teh vsebin opira na poljubno psihologijo ali celo psevdoznanost. Mene pa je zanimalo nekaj drugega – ali obstajajo dejanske znanstvene razlage, ki bi podprle idejo, da z močjo osredotočene misli in čustev lahko soustvarjamo svojo resničnost?

Kaj pravi znanost?

Zdi se, da vendarle obstajajo raziskave, ki podpirajo nekatere ključne vidike manifestiranja – čeprav z nekoliko drugačnimi poudarki, kot jih ponujajo duhovne ali popularne interpretacije.

 Rastna miselnost

Ena izmed ključnih raziskovalk na tem področju je dr. Carol Dweck, ki je s pojmom rastne miselnosti pokazala, kako pomembno je prepričanje, da se lahko učimo, razvijamo in napredujemo. Ko verjamemo, da nekaj zmoremo, smo bolj pripravljeni vztrajati, delati in tvegati neuspeh. V tem smislu vera vase ni dovolj – ključno je, da nas ta vera tudi premakne v akcijo.

To močno razlikuje znanstveni pogled od tistega, ki pravi, da je dovolj le "verjeti" in čakati, da se stvari zgodijo.

 Samouresničujoče se prerokbe

Naše notranje predstave pogosto ustvarijo realnost, v kateri živimo. Če verjamemo, da nam nekaj ne bo uspelo, bomo najverjetneje tudi ravnali v skladu s tem – morda bomo zadržani na razgovoru, ali pa bomo nehote sabotirali svoj trud.

Nasprotno pa pričakovanje, da smo zmožni nekaj doseči, pogosto sproži bolj odprt odnos, več entuziazma in pripravljenosti na sodelovanje – kar samo poveča možnosti za uspeh. Na ta način pričakovanje postane temelj manifestacije.

 Kognitivna pristranskost in zaznava uspeha

Zanimivo je tudi, kako pomembno vlogo igra naša naravnanost. Če smo notranje negativno naravnani, bomo pogosto prezrli majhne premike ali dosežke – ali jih celo interpretirali kot neuspehe. Ljudje z bolj optimističnim pogledom pa bodo zaznali več "dokazov", da so na pravi poti. Isto izkustvo – druga interpretacija.

 Moč pozitivnih čustev

Pozitivna čustva širijo naš pogled, povečujejo ustvarjalnost in nam pomagajo graditi odnose – to dokazujejo raziskave dr. Barbare Fredrickson. Tudi dr. Sonja Lyubomirsky je pokazala, da sreča vodi v uspeh, ne obratno. Ko smo notranje naravnani na radost, hvaležnost ali upanje, postanemo bolj odprti za priložnosti in bolj privlačni v očeh drugih.

Ne gre za to, da bi morali biti "pozitivni na silo" – gre bolj za to, da negujemo notranje stanje, v katerem lažje prepoznamo dobro, ki je že tu.

Kako lahko uporabimo znanstveno podprte pristope manifestacije v vsakdanjem življenju?

1.  Jasnost

Vprašajte se: Kaj si pravzaprav želim? Včasih je težko priti do odgovora, saj nas preglasijo pričakovanja okolice. Pri tem pomaga, da si vzamemo čas za umirjen razmislek – morda skozi čuječo meditacijo ali pogovor z nekom, ki mu zaupamo.

2.  Povezanost s seboj

Pomembno je, da manifestiramo nekaj, kar je v resnici naše – ne le družbeno zaželeno ali vsiljeno. Pri tem si lahko pomagamo z vprašanji:

• Mi bo to prineslo notranje zadovoljstvo?
• Se to sklada z mojimi vrednotami?
• Bo to škodilo meni ali drugim?

Odgovori nas usmerijo k ciljem, ki jih lažje podpiramo z energijo in vero.

3.  Vizualizacija in občutenje

Ko si nekaj jasno predstavljamo, aktiviramo ne samo kognitivni del možganov, ampak tudi čustveni sistem, ki je pogosto tisti, ki nas premakne. Poskusite: zaprite oči, zadihajte, in si predstavljajte prizor iz svoje prihodnosti, kjer živite to, kar si želite. Kako se počutite v tem prizoru? Kako dihate? Kako govorite?

Manifestacija morda ni čudežni trik – in ni nadomestilo za trud, ranljivost ali soočanje z realnostjo. Je pa lahko orodje. Ena izmed poti, s katero si dovolimo najprej verjeti, potem občutiti – in nazadnje tudi delovati. In prav v tem zaporedju mislim, da se skriva tista tiha, a močna moč manifestacije.

VIRI

Dweck, C. S. (2006). Mindset: The new psychology of success. Random House.

Fredrickson, B. L. (2001). The role of positive emotions in positive psychology: The broaden-and-build theory of positive emotions. American Psychologist, 56(3), 218–226. https://doi.org/10.1037/0003-066X.56.3.218

Lyubomirsky, S., King, L., & Diener, E. (2005). The benefits of frequent positive affect: Does happiness lead to success? Psychological Bulletin, 131(6), 803–855. https://doi.org/10.1037/0033-2909.131.6.803

Berkeley Well-Being Institute. (n.d.). Science-based ways to manifest. Retrieved from https://www.berkeleywellbeing.com/