Je denar res sveta vladar? Iskreno o notranjem svetu, ki ga zbuja vprašanje vrednosti.

Moja družina ni poznala privilegijev ali omembe vredne dediščine. Starša sta se z vztrajnostjo in izobrazbo prebila tja, kjer sta si želela biti. Rada povem, da imata oba doktorat znanosti – ne zaradi naziva, ampak ker sta ostala preprosta in trdoživa. Nismo imeli »srebrne žlice«, a sem odraščala v občutku varnosti. Starša sta nama s sestro dala tisto, kar sama nista imela: toplino, priložnosti, stabilnost – in zdrav odnos do denarja.

Na svoje otroštvo gledam s hvaležnostjo. Želim si, da bi moji otroci občutili enako svobodo in zaupanje, kot sem ga bila deležna sama. Toda ta želja je v meni dolga leta prebujala strah... Strah, da ne bom dovolj. Da bom razočarala ali pa, da bodo moji otroci živeli slabše, kot sem jaz. Ko sem zapustila dobro plačano službo in šla na “negotovo” akademsko pot z nizko plačo, je strah postal glasnejši.

Vse odločitve so naenkrat začele izhajati iz strahu – od nakupa hrane, do izbora frizerja ali celo partnerja. Strah je začel govoriti namesto mene; ko prevlada on, življenje postane utesnjeno. Z njim se srečujem že leta. Včasih ga obvladam, včasih ga potlačim, drugič me prevzame. Čeprav razumem psihološko ozadje, je najtežje priznati, da vrednost (pre)pogosto merim skozi denar – skozi stabilnost, dohodke, rast.

V zadnjem času pa tudi skozi primerjanje z drugimi - ob seznamu Forbes “30 Under 30” so se v meni mešali ponos ob pogledu na imena prijateljev in znan stisk ob misli: »Tebe ni tam. Kmalu boš 30. Nisi uspela.« Racionalno vem, da ni res, a stara prepričanja ne izzvenijo kar tako. Vprašam se – ali smo res vredni samo toliko, kolikor zaslužimo, ali nam uspe slediti družbenim idealom?

Odnos do denarja nam v veliki meri opredeljuje tudi družba. Z raznoraznimi marketinškimi triki in psihološkimi igricami, ki so veliko bolj premišljene in načrtovane, kot se končni uporabnik sploh zaveda, manipulirajo z našimi pričakovanji. Sreče ne iščemo več v medosebnih odnosih, ampak v statusnih simbolih, ki jih prinaša denar in stvari, ki si jih lastimo. Akcije kot Black Friday in Cyber Monday množično manipulirajo z družbo in postavljajo povsem nerealna pričakovanja o tem, kaj je »normalno« in kaj ni. Začasno dvigujejo dobro počutje, a z umetnim dvigom dopamina ne zapolnijo praznine, nastale ob odsotnosti pravih vrednot. Po tem sledi upad razpoloženja, praznina in celo depresivni simptomi – družbena klima, usmerjena v potrošništvo, povečuje občutek nezadostnosti (Kasser, 2002; Dittmar, 2008). Pogostejša je tudi primerjalna tesnoba in večja dovzetnost za zasvojenost z nakupovanjem, še posebej prek digitalnih platform (Roberts et al., 2014).

Zadnje leto poskušam delovati drugače. Ko se pojavi strah, najprej zadiham. Ne sprašujem več, ali bom “uspela”, ampak ali izbiram iz miru ali iz panike. Vem, da moj strah ni le o denarju, ampak o varnosti, identiteti, o tem, ali sem zadosti. Del izhaja iz osebne zgodovine, velik del pa iz družbe – kapitalistične kulture, ki meri vrednost prek bančnih izpisov.

"Danes bogastvo iščem drugje: v iskrenih prijateljstvih, v varnosti doma, v miru in pristnosti s sabo. Strah ne izgine, a ga nosim z več potrpežljivosti. To je zame trenutno dovolj."

Terapevtski nasvet: Kako varneje graditi odnos do denarja

Če se v vaših mislih pogosto pojavljajo strahovi ali dileme povezane z denarjem, si vzemite trenutek za iskren pogovor s samim seboj. Opazujte, katera čustva se prebujajo ob denarju: ali gre za občutke sramu, tesnobe, pritiska, ali morda krivde? Takšna samorefleksija je prvi korak k spremembi.

Priporočam naslednjo preprosto vajo, ki izhaja iz sodobnih pristopov čuječnosti in kognitivno-vedenjske terapije:

• Vzemite list papirja in si zapišite svoja temeljna prepričanja o denarju (npr. “Denar mi daje vrednost.”, “Nikoli ne bom dovolj zaslužil/a.”)
• Za vsako zapisano misel dopišite, iz katerega obdobja ali življenjske okoliščine izhaja, in kdo je imel na vas največji vpliv.
• Potem pa vsak stavek preoblikujte v bolj sočutno in realno alternativo (npr. “Moja vrednost ni odvisna le od denarja. Pomenim veliko tudi kot oseba, prijatelj/ica, starš...”)

Ob izvajanju te vaje je pomembno, da do svojih občutkov pristopate z nežnostjo in brez samoobsojanja. Če občutite, da vas strah ali sram preveč omejujeta, razmislite o pogovoru s strokovnjakom – psihoterapija dokazano pomaga pri razumevanju globljih vzorcev, ki oblikujejo naš odnos do denarja in lastne vrednosti (npr. Gudmundsdottir, 2013; Klontz & Britt, 2012; Lown, 2011).

.

Viri:

• Gudmundsdottir, D.G. (2013). Money and mental wellbeing: Attitudes to money and money management as a potential source of stress or resilience. International Journal of Mental Health Promotion.​
• Klontz, B.T. & Britt, S.L. (2012). Money beliefs and financial behaviors: Development of the Klontz Money Script Inventory. Journal of Financial Therapy.
• Lown, J.M. (2011). Development and validation of a financial self-efficacy scale. Journal of Financial Counseling and Planning.
• Kasser, T. (2002). The High Price of Materialism. MIT Press.
• Dittmar, H. (2008). Consumer Culture, Identity and Well-Being. Psychology Press.
• Roberts, J.A., et al. (2014). Compulsive buying and digital marketing: New risks in a consumer culture. Journal of Behavioral Addictions.