Poletna sezonska afektivna motnja ali SAD – ko vročina ne prinese lahkotnosti

Petra Škabar • 9. julij 2025

Obožujem poletne nevihte in vonj po dežju. Takrat imam občutek, da čas teče počasneje in da lahko končno res globoko zadiham. Poletje zame ni sinonim za brezskrbnost – pogosto pomeni težave s spanjem, izgubo apetita in tisto utrujajočo, težko poletno melanholijo. Čeprav večina okoli mene v poletju najde svobodo in veselje, sama včasih čutim le pritisk in izčrpanost.

S tem nisem sama. Tako kot obstaja zimska oblika sezonske afektivne motnje (SAD), poznamo tudi poletni tip te motnje. Poletna SAD sodi med velike depresivne motnje s sezonskim vzorcem – njeni simptomi se običajno začnejo v pozni pomladi ali zgodnjem poletju, vrhunec dosežejo v vročih mesecih in izzvenijo jeseni, ko temperature padejo.


Simptomi poletne SAD so lahko precej drugačni od zimske različice. Pogosto se pojavijo nespečnost, nemir, povečana tesnoba in razdražljivost, izguba apetita ter posledično izguba telesne teže. Prisotne so lahko tudi misli o nemoči ali brezizhodnosti. Pri hujših oblikah se lahko pojavijo tudi misli o samopoškodovanju. Vse to lahko močno poseže v naše vsakodnevno funkcioniranje in odnose.


Zakaj poletna depresija?

Vzrokov za poletni SAD je več. Med pomembnejše sodijo visoke temperature in visoka vlažnost, ki dokazano vplivata na naše razpoloženje (Keller idr., 2016). Povečane količine cvetnega prahu prinašajo več sezonskih alergij, kar lahko še dodatno poslabša splošno počutje. Poletje pogosto pomeni tudi spremembo dnevne rutine, več družabnih dogodkov in drugačen ritem – vse to lahko za posameznika pomeni več stresa, nemira in izgube občutka varnosti.

Raziskave kažejo, da je poletna SAD pogosto povezana tudi z zmanjšano ravnjo melatonina, hormona, ki uravnava naš spanec. Ko spanec postane plitev ali prekinjen, to hitro občutimo kot povečano razdražljivost, utrujenost in zmanjšano odpornost na stres (Rosenthal, 1992; Mayo Clinic).


Družbeni pritiski in samopodoba

Poletje prinaša tudi več telesne izpostavljenosti, kar lahko pri marsikomu povzroča nelagodje, občutke manjvrednosti ali celo sram. Družabna srečanja na plažah, ob bazenih ali v lahkotnih oblačilih pogosto pomenijo dodatno obremenitev, še posebej, če že sicer dvomimo o svoji telesni samopodobi. Več aktivnosti in dogodkov je lahko povezano tudi z večjimi stroški, kar prinese dodaten finančni stres.


Kaj lahko naredimo?

Najpomembnejše je, da se poslušamo in si priznamo, kako se v resnici počutimo. Če opazimo upad razpoloženja, več negativnih misli, težave s spanjem ali izgubo veselja do vsakodnevnih stvari, si to priznamo in se poskusimo podpreti z nekaj osnovnimi koraki:


  • Poiščimo načine za ohladitev in udobje. Ključno je, da najdemo svoj “hladen kotiček” – naj bo to klimatiziran prostor ali sprehod v senci.
  • Spoštujmo svoje meje. Ni treba, da se udeležimo vsakega dogodka ali druženja. Izbirajmo situacije in ljudi, ob katerih se počutimo dobro.
  • Ohranjajmo rutino. Rednost v dnevnih opravilih prinaša občutek stabilnosti in nadzora nad dogajanjem.
  • Poskrbimo za dober spanec. Vzdržujmo večerni ritual brez ekranov, naj bo spalnica hladna in temna.
  • Uravnotežena prehrana. Čeprav ni vedno lakote, si vseeno prizadevajmo za redne, hranljive obroke.
  • Ostanimo aktivni. Če je zunaj prevroče, poiščimo alternativo – telovadnica, plavanje ali večerni sprehod.
  • Poiščimo pomoč, ko jo potrebujemo. Če nas simptomi preplavijo, se pogovorimo z osebo, ki ji zaupamo, ali poiščimo strokovno pomoč. Obstajajo učinkovite oblike zdravljenja, vključno s psihoterapijo in, po potrebi, zdravili.



Naj vas poletje ne prepriča, da ste sami v svojih občutjih. Poletna depresija je resnična – in obvladljiva.


Viri